Veliko razmisljanja
prostovoljno ponujam
okolju, kjer zivim.
Iscem sebe v nekomu, ki mi je tujec.
Probam ga umiriti
in ustaviti pretok adrenalina.
Srce vedno hitreje bije,
napetost narasca.
Obrnem se in vidim,
da mi je vedno blize.
Poskusam uskladiti dihanje
na normalen pomirujoc trenutek.
Ne upam se vec uzreti nazaj.
Napetost narasca.
Zacutim hladno roko
na mojem povesenem ramenu.
Dihanje mi je ze zajelo sapo.
Adrenalin dosega svoj vrhunec,
preprosto se ne morem obrniti.
Stojim vklescen ob tujcu, ki si ga zelim spoznati
pa mi se vedno ne uspe obrniti telo in se soociti.
Kar nekaj casa naju veze le dotik rok
in tisina, kot bi se potapljal v vodi.
Koncno se mi telo opogumi
in pocasi cutim ze pokajoce sklepe,
ki se drgnejo med seboj.
Pogled pocasi obira obzorje, ki naju obdaja.
Kot pijanec pocasi zasucem svoj pogled.
Priklonjena glava in namrscen pogled mi najdejo tujca,
ki pa ga takoj spremeni
le v lepo in okroglo zareco kuglo.
Takoj me obda toplina.
Ponovno zadiham svobodno
in recem si:
"Sem srecen ob SONCU."