Upam da vam ta krasna slika lahko kaj pove.
O njej vec prihodnjic.

V jutru vstajam z zamegljenimi ocmi,
s pocasi zibajocim se pogledom
iscem stik s trenutnim svetom,
ki me obdaja. Pogled mi ne seze nic
dlje kot pol metra mavricne podobe
predmetov.
O bog, zacutim udarec v koleno, ki
me stisne v cvileco podobo.
Na siroko odprte oci me ponovno vrnejo
v resnicni svet.
Mater, kaj morem res ziveti v takem okolju,
polnem vsakdanjih udarcev?
Zaprem oci in
s hladno bolecino stisnem
ze pocasi razmajane plombe.
Se vrnem v okolje, kjer dozivljam
nenapovedane sanje.
Misli pa mi takoj najdejo podobo,
ki trenutno hrepenim po njej.
Z levo roko grcasto
stisnem svet k sebi
in se predam nebu.

KOSTOV Z>one

SRAMOTA!!!
Morda vecina od vas razmislja kako bi bilo lepo leteti.
Sproscati adrenalin po zraku brez izpusnih plinov. Se en luping, pa upam, da mi bo danes uspelo pristati.
A zal se nismo prisli tako dalec. Mislimo, da smo najbolj razvita bitja tega planeta. PA SMO RES? Res smo. Ne boste vrjeli, da smo zraven vseh rud, nafte, iznasli se PLASTIKO. Morda, ce se ozres okoli sebe, bos lahko nastel veliko plasticnih pokrovckov, drzal, stolov, celo avtomobili se delajo iz plastike. Kako cudovito!!! Ko bos stopil v gozd, bo namesto rjavece plocevine, sedaj stal avto iz plastike. Lepo, bo vsaj kaksna zival nasla novi domek in to v avtu.
Sedaj zivim v drzavi, ki sem mislil, da so z vsemi plasticnimi zadevami kar dobro osvesceni!! Ja dalec od tega. Lahko bi rekel, da je ta AVSTRALIJA plasticna. No, v prednosti pa so v tem od same SLO, da imajo dokaj dobro urejeno reciklazo odpadkov.
Kam in kako jih reciklirajo pa sem se v raziskovanju. Vrjetno v svoj zep!!
Pa pustimo zdaj to. Posvetimo se spet razmislanju kako leteti. Ob pogledu slikice.